Zaključki raziskovalnega projekta o rekreacijski infrastrukturi

V Ormožu je včeraj potekala predstavitev zaključkov raziskovalnega projekta z naslovom Prostorsko upravljanje in stanje rekreacijske infrastrukture ter rekreacijske navade v kontekstu družbenih sprememb v zadnjih treh desetletjih. Projekt, ki so ga izvedle Biotehniška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, je nastal v sodelovanju z Občino Ormož.

Projekt z jasno zastavljenimi cilji

Cilji projekta so bili ambiciozni, a jasno usmerjeni v izboljšanje razumevanja razvoja rekreacijskih praks in infrastrukture v Sloveniji. V okviru projekta so pripravili evidenco rekreacijske infrastrukture na nacionalni in občinski ravni, analizirali spremembe v vrstah in razporeditvi rekreacijskih dejavnosti v zadnjih tridesetih letih ter preučili rekreacijske navade prebivalstva. Poseben poudarek je bil namenjen tudi analizi upravljanja tovrstne infrastrukture, pri čemer je bila kot študija primera obravnavana tudi občina Ormož.

62 rekreacijskih objektov v občini Ormož

Analiza je pokazala, da ima občina Ormož skupno 62 rekreacijskih objektov, pri čemer je največ objektov skoncentriranih v samem mestu in večjih krajevnih središčih. Pomembno dejstvo je, da je večina teh objektov brezplačno dostopna vsem prebivalcem, kar pomeni visoko raven javne dostopnosti do športne in rekreacijske ponudbe.

Ob zaključku projekta so sodelujoče institucije pripravile tudi niz smernic za izboljšano upravljanje in načrtovanje prostorskega razvoja rekreacijske infrastrukture (RIF). Med ključnimi priporočili so:

1. Zadržanost pri širjenju novih površin – Občina naj bo previdna pri umeščanju nove, trendovske infrastrukture, ki lahko hitro izgubi uporabno vrednost.
2. Analiza uporabe obstoječih objektov – Predlagana je poglobljena študija zasedenosti predvsem pokritih objektov in večnamenskih športnih parkov.
3. Dostopnost za vse – Rekreacijska ponudba naj se razširi za skupine, ki so trenutno prikrajšane, pri čemer se lahko vključijo tudi zasebni ponudniki.
4. Ureditev lastništva in upravljanja – Potrebno je razčistiti lastništvo športnih parkov v krajevnih skupnostih in vzpostaviti centralni register upravljavcev javne infrastrukture.
5. Povezava Ormoških lagun – Ena izmed prioritet ostaja vključitev Ormoških lagun v širši sistem rekreacijske infrastrukture preko cestnih in kolesarskih povezav.
6. Razvoj kolesarske mreže – Manjkajoči odseki naj se dopolnijo, obstoječe poti pa povežejo v enoten in uporabniku prijazen sistem.
7. Podpora športnemu turizmu – V smeri razvoja športnega turizma se predlaga ureditev prenočitvenih zmogljivosti, pri čemer bi lahko ponovno uporabili degradirane objekte.

Projekt je pokazal, kako pomembno je medsebojno sodelovanje strokovnih institucij in lokalnih skupnosti pri razvoju kakovostne, dostopne in trajnostne rekreacijske infrastrukture. Zaključki projekta bodo služili kot izhodišče za nadaljnje načrtovanje in izboljšave, ki bodo koristile tako prebivalcem kot obiskovalcem občine Ormož.