Dobrava pri Ormožu – Rimski gomili Hajndl, EŠD 15303

Zemljene gomile, kakršna je pred nami, so v bronasti, železni in rimski dobi postavljali kot spomenike nad grobove umrlih.  Natančen čas njene izgradnje ni znan. Glede na podobne gomile drugod po Slovenskih goricah pa verjetno izvira iz rimske dobe.

Poleg posmrtnih ostankov umrlega, ki so jih sežgali na grmadi in shranili v lončeno ali stekleno žaro, so svojci pokojnikom pogosto namenili tudi popotnico v onostranstvo v obliki hrane in pijače. Včasih so pridali tudi kak kos nakita. V starejši železni dobi so bojevnikom v grob položili tudi orožje, najpogosteje sulico, sekiro ali meč. Z namenom, da bi pokojni svojo vlogo bojevnika, junaka lahko igral tudi v posmrtnem življenju. V rimski dobi so pokojniki na pot v onostranstvo pogosto prejeli tudi novec, s katerim so plačali brodniku Haronu, da jih je prepeljal čez reko Stiks, ki je v antičnih predstavah ločevala svet živih od sveta umrlih.

Grobna gomila je razglašena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Predstavljata arheološki spomenik v prvotni legi in kot tak pomemben prostorski označevalec v zgodovinski kulturni krajini.