Pojasnilo Občine Ormož glede stanja in ukrepov v grajskem parku

V zadnjem času prejemamo več vprašanj in pobud v povezavi z ormoškim grajskim parkom, zlasti po nedavnih vremenskih dogodkih. Zadnji vetrolom je žal prizadel tudi ormoški grajski park.

Ob tem želimo poudariti nekaj ključnih dejstev.

Občina Ormož v zadnjih letih z grajskim parkom ravna izključno strokovno in na podlagi izdelanega Konzervatorskega načrta in arborističnih izhodišč. Konzervatorski načrt, ki je bil izdelan v letu 2024 zajema analitični in izvedbeni del. Analitični del zajema splošne podatke o parku, razumevanje parka in njegovih vrednot, družbeni pomen parka, ranljivost in ogroženost parka. V izvedbenem delu so predstavljene usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika, sestavine spomenika, konzervatorsko – restavratorski projekt in arboristična mnenja.

V tem obdobju je bil izveden sodoben in celovit popis drevja: katalog drevja z arboristično analizo in oceno, na podlagi katerega so se začeli tudi nujni ukrepi. Ti ukrepi niso posledica kratkoročnih odločitev, temveč odziv na slabo stanje dreves, ki je v veliki meri posledica nestrokovnih posegov in pomanjkljivega upravljanja v preteklosti.

Prav zato je Občina Ormož pristopila k sodelovanju z relevantnimi strokovnimi institucijami:
– Zavodom RS za varstvo narave,
– Zavodom za varstvo kulturne dediščine,
- edino certificirano arboristko v Sloveniji, Tanjo Grmovšek

- projektantko TSK dr. Tanja Simonič Korošak - konservatorka

Pomembno je razumeti, da je park živ organizem, ki se stara in se mora nenehno obnavljati. To pa zahteva strokovno vodeno, premišljeno in postopno obnovo. Treba je jasno poudariti, da park ni bil najbolj prizadet ne v zadnjem vetrolomu, ne v zadnjih petih letih, temveč je bil najbolj degradiran skozi desetletja v preteklosti, predvsem v 20. stoletju. Današnji ukrepi so zato v veliki meri sanacija tega stanja, ne pa njegov vzrok.

Občina redno prejema pobude in opozorila občanov, ki pogosto predlagajo odstranitev posameznih dreves. Vendar se takšnim predlogom ne sledi avtomatično. Vsak primer se presoja izključno na podlagi strokovnih meril. Prav zaradi izjemnega pomena parka se k upravljanju pristopa bistveno bolj zadržano kot pri drugih zelenih površinah, saj želimo preprečiti nepotrebne posege in ohraniti njegovo naravno ter zgodovinsko vrednost.

Kar zadeva vetrolom: tudi popolnoma zdrava drevesa lahko ob ekstremnih vremenskih pojavih padejo. V starejših parkih, kjer so drevesa pogosto oslabljena zaradi starosti, bolezni ali preteklih poškodb, je to tveganje še večje. Zato so bila posamezna drevesa v preteklih letih odstranjena z namenom zmanjševanja nevarnosti, ne njenega povečevanja.

Urejanje poti, urbane opreme in dostopnosti ni zgolj »kozmetika«, temveč del celovitega upravljanja prostora, ki zagotavlja varnost, dostopnost in uporabnost parka za vse generacije. To poteka vzporedno s skrbjo za drevje in celovitega urejanja parka. V določenih delih parka se ohranjajo tudi zaščitene cone, kjer se zavestno ne posega, saj je to ključno za varovanje živalskih vrst in ohranjanje naravnih procesov.

Posegi, izvedeni v zadnjih letih, so bili skrbno načrtovani in podprti s strokovnimi podlagami (arboristična poročila, načrti ureditve poti, načrt postavitve igral) ter potrjeni s strani pristojnih institucij. Med ključnimi ukrepi so:
– podiranje in obrezovanje dreves (2021),
– odstranitev novih in starih panjev (2021),
– ureditev poti (1. faza), obrezovanje dreves, odstranitev bele omele in ohmelja ter zasaditev 19 novih dreves (2024),
– postavitev igral (2025),
– ureditev poti (2. faza) in zasaditev 50 novih dreves (v izvajanju).

Občina se zaveda, da grajski park predstavlja pomemben naravni in kulturni prostor, zato bodo aktivnosti tudi v prihodnje temeljile na strokovnosti, postopnosti in dolgoročnem ohranjanju.