Sodinci – Gradišče Kujzjak, EŠD 6056

Proti koncu bronaste dobe, v začetku prvega tisočletja (po letu 1000) pred našim štetjem, so se ljudje ob Dravi začeli naseljevati v utrjene, z obrambnimi okopi, jarki in palisadami obdane naselbine. Običajno so za to izbrali dvignjene, naravno zavarovane kraje. Imenujemo jih gradišča. Tak primer je tudi gradišče na grebenu, dvignjenem nad dravsko ravnino, ki ga domače prebivalstvo Kujzjak.

Starejši domačini še danes vedo povedati, da je na Kujzjaku nekoč stal grad. Arheologi so ugotovili, da tega gradu ni obdajalo kamnito obzidje, temveč mogočen zemljen okop, utrjen z lesenimi bruni. Najvišji je bil ravno na tem mestu, kjer je po grebenski poti najlažji dostop do gradišča. Dodatno so se pred morebitnimi napadalci zavarovali s širokim jarkom, ki so ga izkopali počez čez greben in s tem presekali grebensko pot. Okop in jarek sta še danes dobro vidna.

Gradišče je razglašeno kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in kot tak je pomemben prostorski označevalec v zgodovinski kulturni krajini. Tovrstne istočasne naselbine so celo v širšem prostoru redke, zato je njegovo varovanje še posebej pomembno.