Jelka Pšajd: So Slovani že Prleki ali "kakši Prleki to zej"?

Jelka Pšajd je univerzitetna diplomirana sociologinja kulture ter etnologinja in kulturna antropologinja, muzejska svetnica in etnologinja v Pomurskem muzeju Murska Sobota, kjer je zaposlena od leta 2004. Proučuje nematerialno in materialno kulturo prazničnega ter vsakdanjega življenja v Pomurju. Raziskuje in zbira pripovedke, vraže, šege in življenjske zgodbe Prekmurcev, Štajercev in Porabcev (osebne stiske, zakonsko življenje žensk, doživljanje menstruacije kot tabu teme, življenjske zamere ipd.). Veliko se ukvarja z rokodelstvom, kulinariko, izseljenstvom in sezonsztvom, zadnja leta se posveča tudi pojmovanju prleštva.
Je avtorica enajstih večjih razstav, številnih člankov in monografskih del ter več kot 30 etnoloških filmov. Aktivno je sodelovala tudi pri folklornih skupinah in različnih ustanovah v Sloveniji in Porabju. Leta 2022 je prejela priznanje Zveze Slovencev na Madžarskem za prizadevanje pri ohranjanju kulturne dediščine Porabja in leta 2025 Murkovo nagrado za življenjsko delo, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije in kulturne antropologije v Sloveniji, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo. 

Naslov predavanja So Slovani že Prleki ali "kakši Prleki to zej"? je kritično usmerjen v posplošene vire (predvsem na socialnih omrežjih), ki pojem Prlekije postavljajo v 16. stoletje oziroma v 19. stoletje, hkrati pa je izbran in zapisan z zavedanjem, da je vprašanje identitete pomembna čustveno-intimna drža nosilcev družbenih vlog. Ob njem se Jelki Pšajd, etnologinji in muzejski svetnici iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, poraja vprašanje, v kolikšni meri je Prlekija (izumljen) pojem za lokalno identiteto; zanimajo pa jo tudi poskusi 'geografskega pomikanja' Prlekije v Gornjo Radgono in Apače, ter na prebivalce Razkrižja, kjer situacija (nacionalne, lokalne) identitete zaradi zgodovinskih dogodkov ni preprosta in enoznačna. Iz dosegljivih pisnih virov od 19. stoletja dalje je iskala poimenovanja za ta del Slovenskih goric in nastanek ter uveljavitev pojma Prlekija. 
 

Predstavila bo tudi elemente prleške identitete in njene številne oblike pojavnosti v 21. stoletju. Vse s poudarkom na ljutomerskem delu Prlekije, ki ga pozna bolj kot ormoški del.