Gradnja V. faze Namakalnega sistema Ormož poteka po načrtih

Dela pri izgradnji V. faze Namakalnega sistema Ormož uspešno napredujejo in potekajo skladno s terminskim načrtom. Zaključek vseh gradbenih in montažnih del je predviden konec januarja prihodnje leto.

Z izvedbo V. faze bo zagotovljeno stabilno namakanje na petih strnjenih območjih s skupno površino 219 hektarjev njivskih zemljišč. Projekt bo pomembno prispeval k zanesljivi oskrbi z vodo na komasiranem Sodinskem in Seneškem polju ter na njivskih površinah v katastrskih občinah Cvetkovci, Trgovišče in Velika Nedelja. Po zaključku te faze bo skupna površina Namakalnega sistema Ormož obsegala kar 1.040 hektarjev kmetijskih zemljišč.

V okviru V. faze bo zgrajenih 11.700 metrov novih namakalnih cevovodov, nameščenih bo 86 namakalnih hidrantov ter zgrajen objekt za dezinfekcijo vode s sodobno strojno opremo za dezinfekcijo z UV-svetlobo. S tem bo uporabnikom namakalnega sistema – kmetijskim gospodarstvom in podjetjem – dolgoročno zagotovljena neoporečna voda za namakanje, kar je ključnega pomena za stabilno in varno pridelavo hrane.

Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Proračuna Republike Slovenije v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, v sklopu intervencije IRP 13 – Izgradnja namakalnih sistemov. Namakalni sistem Ormož – V. faza je bil izbran v okviru prvega javnega razpisa za izgradnjo namakalnih sistemov za več uporabnikov.

Izvajalec del, Komunalno podjetje Ormož d.o.o., je bil izbran na podlagi javnega naročila, objavljenega na Portalu javnih naročil. Skupna vrednost pogodbenih del znaša 1.055.782,49 evra brez DDV oziroma 1.288.054,64 evra z DDV.

Glavni namen projekta je zagotavljanje zanesljive dobave vode v sušnih obdobjih, ki jih vse pogosteje prinašajo spremenjene podnebne razmere. Z izgradnjo namakalnega sistema se omogoča stabilna pridelava hrane, povečuje obseg lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov ter krepi slovenska samooskrba s hrano. Namakanje bo prispevalo k večji pridelavi zelenjave, omogočilo strniščno pridelavo naknadnih posevkov poljščin in zelenjave ter dolgoročno izboljšalo ekonomski položaj kmetij in zaposlenih v kmetijstvu.